Računsko sodišče je kritiziralo avstrijski sistem medijskih subvencij, saj naj bi ta spodbujal obstoj medijev, ne pa njihove raznolikosti. Izpostavilo je, da odločitve o dodeljevanju sredstev sprejemajo posamezniki, kar naj bi se spremenilo. Priporočilo je naslovljeno na ministra za medije.

Ameriški kongres je potrdil predlog predsednika Donalda Trumpa o ukinitvi 1,1 milijarde dolarjev zveznega financiranja za javna medija, vključno s PBS in NPR. Zakonodajalci so z glasovanjem 216 proti 213 v petek odobrili t.i. paket razveljavitev, ki predvideva skupno devet milijard dolarjev prihrankov. Dokumentarec Ken Burns, dvakratni nominiranec za oskarja in petkratni prejemnik emmyja, je izrazil šok in zaskrbljenost glede vpliva teh rezov na prihodnost dokumentarnega filma in javne radiodifuzije, kar je označil za kratkovidno odločitev. Predstavniki javnih medijev opozarjajo, da bi lahko ti rezi prisilili več deset lokalnih postaj v zaprtje, kar bi bistveno spremenilo pokrajino javnih medijev v ZDA. Predsednik Trump je potezo pozdravil in jo označil za 'veliko zmago'.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) je na izredni seji sprejel predlog finančnega in poslovnega načrta za leto 2026. Dokument, ki ga je podprlo devet svetnikov, trije so bili proti, dva pa vzdržana, predvideva stabilizacijo poslovanja javnega zavoda. Po načrtih vodstva bo RTV Slovenija omenjeno proračunsko leto končala brez finančnega primanjkljaja, kar predstavlja ključen cilj za dolgoročno vzdržnost medijske hiše. Sprejetje načrta je bilo nujno za zagotovitev nemotenega delovanja vseh programov in storitev, ki jih zavod nudi javnosti. Čeprav so se nekateri svetniki pri glasovanju vzdržali ali bili proti, večinska podpora pomeni zeleno luč za uresničevanje zastavljenih ciljev v prihodnjem obdobju. Načrt se osredotoča na optimizacijo stroškov in učinkovito rabo sredstev ob ohranjanju standardov javnega obveščanja.

Upravni odbor ameriške Korporacije za javno radiodifuzijo (CPB) je v ponedeljek uradno izglasoval razpustitev te zasebne agencije, ki je od leta 1967 usmerjala zvezna sredstva za delovanje mrež PBS, NPR in številnih lokalnih postaj. Odločitev sledi lanski potezi ameriškega kongresa, ki je pod vodstvom republikanske večine in na pobudo predsednika Donalda Trumpa ukinil financiranje organizacije. Vodstvo CPB se je za popolno zaprtje odločilo, da bi preprečilo nadaljnje politično izkoriščanje oslabljene institucije. Predsednica in izvršna direktorica Patricia Harrison je pojasnila, da je razpustitev nujna za zaščito integritete javnega medijskega sistema. Republikanska stranka je javnim medijem že dlje časa očitala liberalno pristranskost, kar je v drugem mandatu Trumpove administracije privedlo do konkretnih ukrepov za njihovo ukinitev. Ruby Calvert, predsednica upravnega odbora, je ob tem izpostavila uničujoče posledice ukinitve zveznega financiranja, a hkrati izrazila upanje, da bodo javni mediji preživeli v drugačni obliki pod bodočimi sklici kongresa. Vzporedno s tem dogajanjem so se pojavila poročila o sodelovanju uveljavljenih medijev, kot sta The New York Times in Washington Post, z ameriško administracijo glede prikrivanja informacij o vojaških operacijah v Venezueli, kar odpira vprašanja o neodvisnosti in vlogi osrednjih medijskih hiš v ZDA.

V Brandenburgu poteka glasovanje o dveh medijskih državnih pogodbah, ki obravnavata zaščito mladih in reformo javnega radiotelevizijskega sistema. BSW izraža kritike, kar predstavlja preizkušnjo za SPD/BSW koalicijo.

Ameriški časopis New York Times je zavrnil podpis prenovljene politike Pentagona glede dela novinarjev. Uredništvo meni, da nova pravila predstavljajo grožnjo svobodi tiska. Zavrnitev je povezana s tem, da prenovljena politika Pentagona "ustvarja grožnjo kaznovanja za novinarje".

Državni zbor je sprejel novi zakon o medijih s 48 glasovi za in 23 proti. Zakon so podprli poslanci Svobode, SD in Levice, medtem ko so bili proti poslanci SDS, NSi in Demokrati. Stroka ni imela pozitivnega mnenja o zakonu.

Nezavisno udruženje novinara Srbije (NUNS) je obsodilo nedavne grožnje novinarjem medijskih hiš N1, Danas, Nova S in Insajder, ki so bile objavljene na platformi X. NUNS je pozval pristojne institucije, da nemudoma ukrepajo in identificirajo ter preganjajo odgovorne za te grožnje. Poudarili so, da institucije ne smejo ignorirati pozivov k umorom novinarjev. Poleg tega je bil objavljen intervju z Nikolo Lazićem, v katerem je govoril o desetletnici delovanja portala Bujanovačke in izzivih medijskega okolja v Srbiji.